20 obletnica stavke železničarjev

Tiskalniku prijazna oblika

Mineva 20 let od znamenite stavke železniških sindikatov

Letos obeležujemo dvajset let od znamenite stavke na železnici, ki nam je ostala v spominu predvsem po odločitvi takratnega direktorja Marjana Rekarja da odpove pogodbe o zaposlitvi vsem članom takratnega stavkovnega odbora.

V letu 1997 se je napetost med upravo družbe in vodstvi sindikatov dvigovala že vse od začetka leta. Nekaj so k temu botrovale volitve in vzpostavitev nove vlade kar je prispevalo k odlogu pričetka pogajanj za sklenitev nove tarifne priloge. Veliko bolj pa so zaposleni negodovali nad neodzivnostjo vodstva podjetja in višino svojih plač, ki so realno padale. V času veljavne tarifne priloge h kolektivni pogodbi so izhodiščne plače realno padle za 6,2%, medtem ko se je produktivnost dvignila za 32%. Glede na to, da s strani delodajalca ni bilo posluha za pričetek pogajanj so vodstva železniških sindikatov na SŽ (Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železničarjev Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije in Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije) izvedla več opozorilnih stavk. Enourne opozorilne stavke so bile izvedene 22. In 29. aprila, štiriurne opozorilne stavke pa 6. in 13. maja. V stavki je sodelovalo 9655 zaposlenih. Glede na to, da opozorilne stavke niso obrodile sadov, sindikati 9. maja napovedo generalno stavko, ki se izvede med 20. in 30. majem. Ključna stavkovna zahteva je bila, da se sklene nova tarifna priloga KPDŽP (stara je prenehala veljati 31. marca 1997). Prične se z zbiranjem podpisov za stavko med zaposlenimi v podjetju (do 25. maja 1997). Zaradi drastičnih omejitev stavke v zakonu o železnici oz. v vladnem sklepu o opravljanju železniškega prometa med stavko sindikati sprožijo presojo zakona na ustavnem sodišču.  Zavedajoč se dejstva, da stavka ne bo plačana, so bili delavci obveščeni da bodo v skrajnem primeru prejeli nadomestilo plače za čas stavke iz stavkovnih skladov sindikatov.

O stavki so bili obveščeni predsednik države, predsednik in podpredsednik vlade ter predsednik državnega zbora. V pismu omenjenim so sindikati zavrnili krivdo za izgubo podjetja in njihovo »socializacijo na zaposlene v družbi. O stavki je bil obveščen tudi ITF, ki je ponudil vso pomoč (tudi finančno). Stavka je bila organizirana po posebnem terminskem planu, ki je zajemal postopno vključevanje posameznih okolij in posameznih poklicev v stavko. Stavka se prične 20. maja ob 6. uri na postajah Koper, Sežana, Nova Gorica in Ilirska Bistrica na nekaterih delovnih mestih (ne vseh). Na centralni stavkovni odbor prihaja stotine pisem podjetij s prošnjami/zahtevami za odobritev prevozov v času stavke, ki jih stavkovni odbor selektivno obravnava. Stavka doživi prelomnico, ko prejmejo člani stavkovnega odbora 22. maja ob 18. uri sklepe o suspenzu – odstranitvi delavca iz družbe. Centralni stavkovni odbor ob tem istega dne ostane brez teleprinterskih zvez. Ker po zahtevanem preklicu suspenzov (dopis prejeme tudi predsednik vlade – rok 22.05 do 24. ure), z nasprotne strani ni odgovora, se 23. maja ob 0.30 ustavi ves tovorni promet, 24. maja ob 16. uri pa še potniški promet (z izjemo mednarodnega prometa). Centralni stavkovni odbor razglasi potek stavke na vseh delovnih mestih. Sedaj se prvotnim zahtevam stavkovnega odbora pridruži še zahteva po preklicu suspenzov (odredb o odstranitvi delavcev iz družbe), o preklicu vseh disciplinskih postopkov proti stavkajočim delavcem in zahteva da odstopi oz. da se razreši direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar.   Sindikati organizirajo 26. maja ob 14. uri velike demonstracije železničarjev, ki so potekale na ploščadi pred železniško postajo. Dogovor o preklicu suspenzov in ustavitvi tožbenih zahtevkov ter o 100% plačilu stavke se podpiše 30. maja medtem ko se stavka prekine naslednji dan in se zamrzne do 5. junija z grožnjo odmrznitve v kolikor višina izhodiščne plače in regresa v tem času še ne bi bila dogovorjena. Ker je zadnji dan prišlo do dogovora pogajalskih strani, se je stavka prekinila.

Stavka je takrat poenotila železniške sindikate v skupnem boju za dvig izhodiščnih plač. Stavko je odlikovala odlična priprava in izvedba, ki sta sloneli na široki podpori zaposlenih v celotnem podjetju. To sta na prireditvi v počastitev tega dogodka poudarila tudi osrednja govornika, predsednik SSSLO Zlatko Ratej in vodja takratnega stavkovnega odbora Slavko Kmetič. V počastitev spomina na te dogodke so 65. članom stavkovnega odbora, ki so takrat prejeli suspenze, podelili spominske plakete. V kulturnem programu, ki je obogatil spomin na te dogodke so sodelovali člane železniške godbe in pesnik Tone Kuntner.

Zdenko Lorber

Threesome